Naše telo je sestavljeno iz 36 bilijonov celic in še deset krat več mikrobov. Kako je možno, da vse te raznolike celice delujejo kot celota?
Ključna je medcelična komunikacija. Vemo, da bolj kot so organizmi kompleksni, pomembneje je, da celice hitro in učinkovito komunicirajo. In tu je endokanabinoidni sistem ključnega pomena, saj so kanabinoidi v svoji osnovi signalne molekule. Vse celice ne morejo “slišati” vseh sporočil. Da bi lahko zaznala signal, mora imeti celica ustrezen sprejemnik – receptor. Če se signalna molekula veže na receptor, povzroči to spremembo v notranjosti celice, tj, njen odziv. To pomeni, da je celica slišala sporočilo in da bo svoje delovanje prilagodila sporočilu. Poznamo zelo različne receptorje, eni se odzivajo na temperaturo, drugi na pH, spet tretji na natrij, kalij. Tako imajo celice trebušne slinavke na primer veliko receptorjev za sladkor (glukozo), saj je delovanje tega organa odvisno od koncentracije krvnega sladkorja. Če se receptor v celicah trebušne slinavke veže glukoza, se aktivira proizvodnja inzulina in krvni sladkor se zniža. Izmed mnogo različnih receptorjev poznamo tudi receptorje, specifične za kanabinoide, učinkovine iz konoplje. Kanabinoidi vplivajo na skoraj vse procese v našem telesu. Lahko si jih predstavljamo kot čuvaje, ki ob nevarnosti sprožijo alarm. Endokanabinoidni sistem je kot nekakšen SOS-mehanizem, ki se ob nevarnosti sproži in aktivira mnogo poti v našem telesu, katerih čim prej povrne. in tako se kanabinoidi sproščajo v skoraj vseh situacijah, ki so nevarne za organizem.
Kanabinoidni receptor tipa 1 (CB1)
So eni izmed najbolj številčno zastopanih receptorjev. Posebej veliko jih je v centralnem živčnem sistemu. Veliko CB1 receptorjev najdemo v neokorteksu, hipokampusu, bazalnem gangliju, možganih in možganskem deblu, pa tudi v amigdali, hipotalamusu, v regiji nucleus accumbens, talamusu, sivi možganovini in hrbtenjači. CB1 receptorji so izraženi tudi v več perifernih organih, kot so denimo jetra, pljuča, gladke mišice, prebavila, beta-celice trebušne slinavke, žilni endotelij, reproduktivni organi, imunski sistem, adipociti, senzorični periferni živci in simpatični živci. Aktivacija teh receptorjev vpliva na občutenje bolečine, motoriko ter na doživljanje čustev, pomnjenje in apetit.
Kanabinoidni receptor tipa 2 (CB2)
Večje število teh receptorjev najdemo na celicah imunskega, prebavnega in reproduktivnega sistema, Največja gostota pa je prav na celicah imunskega sistema, kot so makrofagi, nevtrofilci, monociti, B-limfociti, T-limfociti in mikroglijske celice. CB2-receptorje so odkrili tudi v koži, keratinocitih in kožnem živčevju, kostnih celicah, jetrnih celicah, pljučih in v trebušni slinavki. Prisotnost receptorjev CB2 je bila dokazana še v centralnem živčnem sistemu, v astrocitih, mikroglialnih celicah in nevronih možganskega debla. Aktivacija receptorjaCB2 je zelo pomembno vpletena v čustvene odzive in vedenje, zato intenzivno raziskujejo njegovo vlogo pri stanjih, kot so shizofrenija, tesnoba, depresija, spomin in nocicepcija (občutenje bolečine).
Kanabinoidi se poleg receptorjev CB1 in CB2 vežejo še na druge receptorje, kot sta denimo domnevni CB3-receptor ali GPR55-receptor.
Vse premium izdelke iz CBD konoplje najdete na CBD izdelki Archives – Biomax (bio-max.si)
Vir: Bagar T.: Konoplja v medicini, Icanna 2020